Skok čez kožo
Društvo je leta 2009 ustanovilo Sekcijo uniformiranih rudarjev. V njej so delovali rudarji, ki imajo rudarske uniforme in pomagali pri ohranjanju rudarske tradicije v Zagorju ob Savi. Leta 2014 pa so uniformirani rudarji osnovali svoje društvo RMED Srečno Zagorje, kjer nadaljujejo s svojim poslanstvom.
Perkmandeljc vabi škrate v Zagorsko dolino
Na tistem delu zemlje s podzemnim rudarskim tunelom, ki ga je 1987. leta zasul plaz in ob tem porušil devet stanovanjskih hiš ter obrat tovarne Lisca, je v začetku devetdesetih zagorski podjetnik Bojan Ivšek uresničil svoje dolgoletne sanje in odprl bife Štulm. Neke noči je v starem, skorajda že muzejskem rudniškem delu, zapel alarm. Skupaj z Bojanom smo se odpravili, zaspani in z ročno svetilko v roki, pogledat, kaj se godi. Ne boste verjeli. V zadnjem kotu smo naleteli na razcapano, poraščeno, res čudno postavo, kakršne še nismo videli. »Kdo si? Kaj delaš tu?« smo previdno vprašali. Bitje pa nam je skoraj plaho odgovorilo: »Perkmandeljc.«
Perkmandeljc se je v zagorske jame naselil okrog leta 1755. Prineslo ga je z idrijskega rudnika živega srebra. Njegovo mesto je bilo vselej med rudarji. Bil je nabrit in je marsikomu kakšno zagodel, a pravijo, da je znal prinesti tudi srečo. Ker je rudniških jam vse manj, tudi zagorske so zaprli, ga je prineslo na površje. Nesrečnega in prepričanega v svoj konec.
A, če se je zanj zdela zgodba končana, se je za nas pravzaprav šele začela. Pripravili smo ga do tega, da se je okopal, postrigel in lepo oblekel. »Tak lahko ostaneš za vedno v Štulmu,« smo mu rekli. »Enkrat letno ti priredimo veselo rajanje z vsemi škrati, ki jih boš povabil in bodo prišli na tvojo veselico. Povabili bomo tudi otroke, njihove starše in vse, ki imajo radi škrate in se želijo srečati s Perkmandeljcem.« »Bodo zraven tudi ženske,« je bil zvedav Perkmandeljc. »O njih sem v jamah dosti slišal, pa še nobene videl.«
